Brunarica Veliki Javornik

Že od leta 1980 je naša glavna tekmovalna lokacija V. Javornik nad Postojno. Javornik odlikuje primerna nadmorska višina za vzpostavljanje VHF zvez, relativno lahka dostopnost in bližina. Do leta 1991 smo za vsako tekmovanje (približno 6 tekmovalnih vikendov na leto) vso opremo (antene, antenski drog, radijske postaje, agregat, gorivo, šotor, hrano, mize, …) znosili na vrh na rokah, včasih s terenskim vozilom policije. Tekmovali smo iz šotora, tudi takrat, ko je deževalo ali snežilo. Seveda je že takrat v nas klila želja, da bi nekoč na vrhu Javornika stala postojanka.

Verjetno se bo ob tem marsikdo vprašal, zakaj pa je potrebno za vzpostavljanje radioamaterskih zvez oditi na vrh hriba. Razširjanje elektromagnetnih valov na VHF in višjih frekvenčnih področjih je pač tako, da zahteva zelo laično povedano – optično vidljivost. Zato je večina naših hribov od Slavnika, Snežnika, do sosednje Slivnice, Menine planine, Blegoša, Pohorja, itd. posejanih s podobnimi kočami.

Junija 1991 smo se na Javorniku znašli v drugačni vlogi: kot pripadniki TO. Tu je bila postavljena ena od šestih republiških retranslacijskih točk. Kar 17 naših članov je sodelovalo v osamosvojitveni vojni pri organiziranju in vzdrževanju zvez v sestavi 4. pokrajinskega štaba TO. Tudi danes je večina naših članov vključena v rezervno (nekaj tudi v aktivno) sestavo Slovenske vojske, Civilne zaščite ali v strukture upravnih zvez.

Po končani vojni nam je TO odstopil star zabojnik, ki ga je sicer danes težko prepoznati. Kmalu zatem smo pridobili ustrezna dovoljenja – soglasji občine Postojna ter GG Postojna o postavitvi brunarice za radioamatersko dejavnost. Objekt je dobival svojo podobo sedem let in leta 2000 smo ga uradno tudi odprli. V tem času smo na tej lokaciji opravili preko 3500 prostovoljnih delovnih ur. Veliko so nam pri tem s prevozi, lesom in gradbenim materialom pomagali občina Postojna, GG Postojna in Slovenka vojska.

Od leta 2000 objekt vzdržujemo in obnavljamo ter seveda uporabljamo za tekmovanja.